Novice o Falun Dafi in krizi človekovih pravic na Kitajskem

Življenje po mučenju

Po dolgem obdobju izrednega pregona na Kitajskem sedaj družina v New Yorku išče normalno življenje

(Od leve proti desni) Vang Huijuan, Li Fujao in Li Dženjun v njihovem domu v Queensu v New Yorku, 8. Januarja, 2017. Družina je ubežala Kitajski v letu 2014 ter pridobila azil po dolgih letih razdora in mučenja zaradi prakticiranja Falun Dafa prakse. (Samira Bouaou / Epoch Times)
(Od leve proti desni) Vang Huijuan, Li Fujao in Li Dženjun v njihovem domu v Queensu v New Yorku, 8. Januarja, 2017. Družina je ubežala Kitajski v letu 2014 ter pridobila azil po dolgih letih razdora in mučenja zaradi prakticiranja Falun Dafa prakse. (Samira Bouaou / Epoch Times)

NEW YORK—V preteklosti je že bila zaslišana, toda tokrat je bilo še huje. Vang Huijuan, učiteljica na osnovni šoli, je postala nagrada, ko je stražar na železniški postaji bil dobil to čudovito nagrado zato, da jo prijavi.
Vznemirljivo je javil lokalni varnostni policiji: "Še nekoga smo našli, ki prakticira Falun Gong!" Se je spominjala Vang. V trenutku se je pojavilo večje število uradnikov in hiteli so odstranjevati vse iz čakalnice, še preden so odpeljali Vang v lokalni center za pridržanje.
Stražar je preiskal prtljago gospe Vang ter v njej našel letake in DVD-je z vsebinami razlag o pregonu kitajskega režima nad Falun Gongom (imenovan tudi Falun Dafa) in razkrivanjem državno propagandne kampanje, da bi obrekovala tovrstno duhovno prakso. Policija je zahtevala, da pove, od koga jih je prejela in kje se jih izdeluje.

V centru za pridržanje se je tako zelo upirala, da je policisti niso mogli privezati. Nato so jo porinili z glavo ob steno in začeli pretepati po glavi in obrazu s kovinskim ravnilom, ki je bil položen na bližnji pisalni mizi.

"Bilo je veliko krvi. Moj nos in usta sta krvavela in bobniče sem imela počene," je dejala Vang, ki sedaj živi v New Yorku in nosi slušne pripomočke.

"Takrat sem pomislila le na eno: 'Četudi umrem, ne bom izdala drugih imen" je prevedel tolmač, ko se je spomnila. "In se ne bom odrekla svoji veri."

Toda cena je bila visoka.

Naslednjih sedem let je preživela v zaporu, stran od moža in mlade hčere. Gospa Vang je prestala trpljenje pranja možganov, razna zaslišanja, fizično omejevanje, pretepanje, prisilno hranjenje, pomanjkanje spanja in psihično mučenje.

"Vse povezujejo s 'preoblikovanjem'—kar pomeni, da se podpiše izjavo, da ne boste več izvajali Falun Dafa," je dejala gospa Vang. "Če se nisi preoblikoval, vam niso dovolili stika z družino ali so te odpustili ali si spravil sodelavce v težave ali pa bi policisti imeli težave. Imeli so kvote."

In če ste podpisali izjavo, to ni bil le konec psihološkega mučenja, ampak so vas uporabili tudi za pomoč pri preoblikovanju drugih praktikantov.

Začetek pregona

Vang in njen mož Li sta bila zaprta preko 10. leti v prisilnem delovnem taborišču, raznih centrih za pranje možganov in zaporih samo zato, ker sta bila dosledna in se nista odrekla svojem verovanju v Falun Gong.

Ko je par začel prakticirati leta 1998, je kitajski režim podpiral Falun Gong, kateri temelji na načelih resničnosti, sočutja in tolerance. Po lastnih ocenah režima je prakticiralo prakso več kot 70 milijonov državljanov in državni oddelek za šport je poročal o številnih izboljšavah na področju zdravja in morale. Parki so bili preplavljeni z ljudmi, ki so prakticirali tovrstne vaje in meditacijo v jutranjih urah.

Toda komunizem se zavzema za ateizem, pri čemer je veliko število pripadnikov Falun Gonga prestrašilo takratnega vodjo komunistične partije, Jiang Zemina.

Leta 1999, 20. julija, je Jiang začel državno kampanijo pregona s ciljem, da “izčrpa praktikante Falun Gonga, v celoti uniči ugled Falun Gonga in ga izkorenini v treh mesecih,” vključno s Falun Dafa informacijskim centrom - Newyorška nevladna organizacija, ki spremlja dogajanje pregona.

Jiang je ustvaril izvensodno policijsko službo, imenovano Urad 610, z izrecnim pooblastilom za uresničitev svojega načrta. In vsaka tovarna, šola in uradno delovno mesto so že imeli integriranega uradnika, katerega naloga je bila zagotavljanje povezovanja s partijo celotnemu prebivalstvu.

Amnesty International je izjavil, da je pregon politično motiviran. “In velika večina žrtev so navadni ljudje, ki so le mirno uveljavljali svoje temeljne pravice do svobode verovanja, združevanja in izražanja,” v skladu z izjavo v marcu 2000.

Ukradeno otroštvo

Vang Huijuan, Li Fujao in Li Dženjun v mestu Tianjin na Kitajskem leta 1995, tri leta preden so pričeli prakticirati Falun Gong.
Vang Huijuan, Li Fujao in Li Dženjun v mestu Tianjin na Kitajskem leta 1995, tri leta preden so pričeli prakticirati Falun Gong.

Fujao je imela le 6 let, ko so njeni starši prvič izginili v kitajskem ustroju prisilnega delovnega taborišča.

“Bila sem zmedena, nisem razumela, kaj se je zgodilo," je povedala Fujao, ki ima sedaj 24 let in živi v New Yorku. "Ampak vedela sem, da so imeli moji starši prav, ker so se zavzemali za to, v kar so verjeli.”

Odločitev deklice je bila preizkušena na vseh ravneh. Njeni sošolci so jo zavrnili ter pljuvali po njenih knjigah v osnovni šoli, medtem ko so učitelji bili priča temu; njeni starši so bili komajda kaj prisotni in njena edina stalnica, ki jo je imela, je bila njena babica, ki je bila na polno moč zaskrbljena za svojega sina in njeno snaho.

Toda njena jeza niti zamera nista bili opaženi v njenem vedenju. Dejala je, da je v sebi vedela, da njeni starši niso storili nobenega zločina.

“Ogromno imam spoštovanja do tega kar sta naredila in kaj sta prenašala,” je povedala Fujao.

Vang je povedala, da jo srce še vedno zaboli, ko pomisli na ločitev od njene hčerke. “Ko so me vzeli, me je najbolj skrbelo za mojo hči—tako je mlada, kako se bo soočala s tem?”

Vang se spominja trenutka, ko jo je nekoč obiskala Fujao, ona pa jo je vprašala: “Ali bi raje, da se spreobrnem in pridem domov ali ohranim svojo vero in ne nasprotjujem lastni vesti? Če povem resnico, me bodo obdržali tukaj.”

Vang je povedala: “Jokala sem in obrisala je moje solze in mi dejala; ‘Mami, moraš biti pravična. Ne moreš govoriti, da je Falun Dafa slaba.’”

Prisiljen izbrati

Ko je prvič odpotoval iz svojega rojstnega kraja Tianjin, je odšel protestirati proti pregonu. Takrat je Li, Fujaojev oče, prvič postal razdvojen. Bilo je oktobra 1999 in Trg Nebeškega miru je postal glavna točka protesta zaradi svoje neposredne bližine vlade — in zaradi spominov, ki so bili še vedno ohranjeni zaradi pokola študenta iz leta 1989.

“Zjutraj sem še objemal svoji hči, misleč, da je to lahko zadnje, ko jo še vidim,” je povedal Li, ki je bil uspešen televizijski voditelj.

Poznal je tveganje mirnega protesta—Od julija 1999 je bilo aretiranih na deset tisoče pripadnikov Falun Gonga in vrženih v prisilna delovna taborišča ter centre za pranje možganov. Slišal je grozljive zgodbe o mučenju in smrti.

Vendar je s prakso tudi sam doživel svoj lasten čudež. Imel je kronični hepatitis B in v juliju 1998 mu je bilo rečeno, da je bolezen neozdravljiva. Začel je izvajati Falun Gong vaje ter se naučil naukov in v le nekaj tednih, je povedal Li, je njegovo telo postalo močno in zdravo. To je bilo pred okoli 18 leti.

To je tisto, kar je okrepilo njegovo odločitev, da se odpravi do Trga Nebeškega miru. “Falun Dafa mi je dala drugo priložnost in moralo bi se jo svobodno izvajati na Kitajskem,” je dejal Li. “Če ne spregovorim o tem, kdo bo? A vseeno sem se odpravil do Trga Nebeškega miru, z mislijo, da bom verjetno ubit.”

Bil je aretiran skoraj takoj, ko je bil stopil na trg in več dni kasneje je bil Li obsojen na tri leta v prisilno delovno taborišče. Ni bilo nobenega sodnika in nobene porote, le policist, ki je izrekel sodbo z branjem stavka napisanega na listu papirja. Li ni storil nobenega zločina, pojasnjenih ni bilo nobenih obtožb in ni bilo nobene možnosti, da se pritoži. Kmalu zatem je bil nezakonito pridržan samo zato, ker je vadil Falun Gong.

“Bil sem zgleden državljan. To ni imelo nobenega smisla.” je povedal.

Njegovo glavo so obrili, dobil je zaporno obleko mornarsko modre barve in dodelili so mu zgornji del pograda v zelo majhni sobi s šestimi posteljami. Niso imeli nobenih vzmetnic in zaporniki so spali neposredno na lesenih letvicah, a lahko so imeli odejo, če jim jo je poslala družina.

“Ker je bilo temno in vlažno, so se večini ljudem pojavljale garje in otekline,” je povedal Li. “Ponoči si z roko navadno obrisal letvice in pri tem ubil ogromno zajedavskih stenic.”

Vsako jutro so morali odstraniti svoje odeje in nato popolno postlati svoje postelje s snežno belo rjuho in zelenimi odejami, ki so jim jih zagotovili stražarji. Prepovedano je bilo, da sedijo ali ležijo na teh pokrivalih—bili so izključno za razkazovanje v primerih, če bi jih obiskali vladni uradniki.

Hrana je bila grozovita.

“Zelenjava je bila gnila. Kar vrgli so jo, neoprano, v lonec in jo skuhali,” je povedal. “Riževka je bila pomešana z vodo iz pipe in skorajda ni vsebovala nobenega riža.” Do danes se Li ne more soočiti s tem, da bi jedel jajčevce ali korenje. Na dan je dobil po pet poparjenih žemljic, ki so pogosto vsebovale podganje iztrebke. “Tiste zjutraj in zvečer so bile potemnele. Tiste v času kosila so bile nekoliko bolj svetle,” je opozoril.
Li je preživel po 16 ur dnevno, vseh sedem dni na teden in kar dve leti skupaj šivanja spominskih nogometnih žog za Svetovno prvenstvo v nogometu 2002—ves čas dokler so bili zaprti v nečloveških pogojih ter neplačani, sestradani in mučeni.

Moral je končati štiri žoge na dan, ne glede na vse. Vsaka žoga je zahtevala okoli 1800 šivov in imela je 32 vložkov, sestavljenih iz 20 šesterokotnih in 12 peterokotnih delov. Njegovi prsti so bili pogosto okuženi, iz katerih sta mezila kri in gnoj od toksinov ponarejenega usnja, zlasti kadar se je po nesreči zbodel z iglo.

“Delali smo od 6h zjutraj do najmanj 10h zvečer,” je dejal Li. “Smatrali so me za nekoga, ki je deloval razmeroma hitro in ljudi, ki niso dokončali, so pretepali.”

Pretepe so pogosto izvajali drugi zaporniki (ponavadi tisti najbolj prostaški, je povedal Li), ki so si želeli pridobiti koristi od stražarjev. V primeru Lija je to bil zapornik, ki je bil obsojen zaradi zasužnjevanja osebe v njegovem domu po več let.

Prvič, ko je bil Li Dženjun aretiran in pridržan, je bil med zaslišanjem podvržen tehniki mučenja imenovano “letalo”. Ko je bil v tem položaju več kot pol ure, je Lija policist zbil na tla in ga še naprej pretepal. (minghui.org)
Prvič, ko je bil Li Dženjun aretiran in pridržan, je bil med zaslišanjem podvržen tehniki mučenja imenovano “letalo”. Ko je bil v tem položaju več kot pol ure, je Lija policist zbil na tla in ga še naprej pretepal. (minghui.org)

Vsako noč po delu, po dve uri, sta bila Li in še en praktikant Falun Gonga prisiljena sedeti ukrivljena na majhnem stolu in gledati v tla. Če sta le skomignila s pogledom drugam, sta bila tepena.

Rekli so mu, da bi bil oproščen teh “prevzgojnih” sej, če bi napisal izjavo v kateri bi pisalo, da bo prenehal vaditi Falun Gong. Po nekaj mesecih tovrstnega pridržanja, izčrpanosti in občutka brezupnosti, je to storil.
“Ampak sem se počutil grozno,” je Li povedal. “Preden sem to napisal, je bilo vse fizično mučenje. A potem, ko sem podpisal, je postalo to moralno, psihološko mučenje.”

Nedolgo potem je odklonil svojo izjavo in prosil policista, naj mu vrne papir nazaj. Policija je to zavrnila in dana mu je bila dodatna kazen. Toda psihološko breme je bilo odpravljeno.

Fujao je svojega očeta videla le dvakrat letno. Gledala ga je lahko preko stekla in pogovarjala se je lahko preko telefonske slušalke, a vedno ga je vzpodbujala da vztraja.

“Fujao mu je pogosto pisala pisma, kjer je pisalo ‘Držati se moraš svojih vrednot,’” je povedal Li.

Li je bil sproščen po začetnem obdobju, vendar je bil 18 mesecev kasneje ponovno prijet in zaprl za štiri leta.

Vplivi na narod

Število družin, katere je pregon na Kitajskem neposredno prizadel, je zelo težko oceniti, je dejal Levi Browde, govornik Informacijskega centra Falun Dafa.

Ko se je leta 1999 pričel pregon, z 70-100. milijoni ljudi, ki je izvajalo prakso, je to pomenilo, da je vsak 13. človek postal “sovražnik države,” je Browde zapisal v elektronski pošti.

“Če vzamete eno trinajstino celotne populacije, jih obrekujete in obračati njihove družinske člane proti njim, kakšne posledice ima to lahko za njih? To je katastrofalno,” je povedal.

To je običajna tehnika kitajskega režima, da prisili družinske člane, da se obračajo eden proti drugemu, je povedal Browde. Ta v končni fazi zagotavlja nadzor nad ljudmi preko strahu in je bil dovršen med kulturno revolucijo v 60. in 70. letih.

"Na nek način je pregon Falun Gonga le najnovejši napad prizadevanja Komunistične partije, da bi upravljala s srci in mislijo ljudi", je povedal Browde.

Ponudil je razlago, zakaj se starši odločijo z nadaljevanjem prakticiranja Falun Gonga, ko pa bi lahko le prenehali in tako ohranili svoje družine skupaj.

“Falun Gong je temelj njihove duhovne podlage in je kot da jih poprosiš naj ubijejo svojega duha. Prav tako niso popolnoma prepuščeni samemu sebi, če se “odrečejo.” Pogosto se morajo pridružiti Komunistični partiji Kitajske pri "preoblikovanju" drugih ... zato presega odrekanje tega kar so.”

Po zaporu

Družina je bila končno ponovno združena leta 2009, potem ko je bila Vang izpuščena, Li pa je bil na prostem od novembra 2006 in Fujao je imela takrat 14 let.

Vang se ni mogla vrniti v svojo službo kot šolska učiteljica, Li pa je bil izrinjen iz njegovega položaja vodenja novic že po prvi aretaciji.

Ustanovila sta podjetje načrtovanja porok in trgovina je postala mesto, kjer so ljudem pripovedovali svoje zgodbe o preganjanju in preprečevanju širjenja državne antipropagande Falun Gonga, katero so videli vsi v državnih medijih po vsej Kitajski.

“Edini razlog, zaradi katerega nisva bila poslana nazaj v zapor, je bil to, da je bil vodja lokalnega varnostnega urada naš stari družinski prijatelj in je vedel, da sva moj mož in jaz prijazna,” je povedala Vang. “Ščitil naju je, vendar so njegovi nadrejeni vedno nenehno pritiskali na njega, da nas preganja.”

Vang je povedala, da je bila odločitev za izselitev iz Kitajske deloma zato, ker so bili zaskrbljeni zaradi ogroženosti njihovih prijateljev, kot tudi zaradi varnosti njihove družine.

“V mojem srcu je prisoten strah, da bi bila moja družina ponovno razdrta. Vedno smo bili zaskrbljeni, da bi policija prišla trkati na vrata; zaskrbljeni zaradi pridržanja naših drugih družinskih članov; zaskrbljeni, da bi aretirali najino hči,” je povedala.

Seganje po svobodi

V letu 2014 so videli priložnost pobega in iskanja azila v ZDA.
Največji trenutek, ko se ti srce kar zaustavi, je bil, ko so prispeli do urada za podajanje vloge za potni list. V enem od zadnjih korakov je bilo potrebno dati prstne odtise, ki so jih vnesli v računalnik.

“Uradniki so otrpnili in se spogledovali,” je dejal Li. “Potem je uradnik opravil telefonski pogovor in kdorkoli je bil na drugi strani, jim je rekel, naj izdajo naše potne liste.”

15. julija 2014 so prispeli v ZDA.

“Ko smo prispeli na ameriška tla, so se vsi strahovi izhlapeli, naše skrbi in tesnoba so izginile. Končno smo našli mir,” je povedala Vang.

“Toda psihološke travme je zelo težko izbrisati in ko vdihnem svež zrak in uživam v mojih pravicah in svobodi prepričanja, si ne morem pomagati, da nebi občutila težko srce za vse moje državljane na Kitajskem.”

Družina je izvedela novice, da je bilo Falun Gong praktikantov aretiranih v njihovem domačem mestu Tianjin, 7. decembra, 2016.

Vang je povedala, da je takoj klicala lokalni center za pridržanje in izrazila uradnikom naj jih izpustijo.

“Poznam nekaj teh praktikantov. Rada bi naredila kar lahko, da jih pomagam rešiti, da ne bodo trpeli kar sem jaz utrpela,” je povedala.

V New Yorku preživi zelo veliko časa na znamenitih turističnih mestih in deli informacije o pregonu vsem obiskovalcem iz Kitajske.

Li ima sedaj 45 let in dela na NTD Televiziji, ki predvajajo necenzurirane novice in programe o Kitajski po širnem svetu in preko satelita tudi na Kitajsko (NTD je sestrska medijska hiša Epoch Times-a). Je pravo mesto zanj.

Fujao je šla po stopinjah njenega očeta z učenjem oddajanja in pripovedovanjem. Pridružila se mu je v NTD in sedaj napoveduje novice.

“Kadarkoli delam na novicah o pregonu Falun Gonga na Kitajskem, so podobe srce-parajoče grozljivo za pogledati, saj mi prinašajo toliko bolečih spominov,” je povedala Fujao. “Vendar ravno zato, ker se te grozljive stvari dogajajo, imamo mi to odgovornost, da jih izpostavljamo.”

Lani se je poročila in vsi štirje živijo v skromnem stanovanju v Queensu v New Yorku. To je srečen dom in družina je blizu. Vang krtači Fujaove lase stran od njenih oči, Li in Vang se držita za roke in še vedno se zagledata med seboj, kot da ne moreta verjeti, da je to resnično.

Toda boleči spomini so daleč stran.

Vang poskuša pojasniti: “Včasih, ko sem sama in razmišljam o mojih izkušnjah v zaporu, se zavedam, da če ne bi prakticirala Falun Dafe, nebi mogla tega preživeti. Ta bolečina ni samo fizična, ampak je tudi drugačne vrste bolečina. ”

“Niste slaba oseba, želite se razviti v še boljšo osebo, toda režim uporablja najbolj barbarske, zlo načine—kar si dobri ljudje ne morejo niti predstavljati—nad praktikanti Falun Gonga, njihovi psihi, da te poskušajo uničiti iz tistega najnižjega dna, ne fizično, ampak te hočejo obnoreti psihološko, tako da nimaš več upanja po življenju.”

Falun Gong praktikant umre med policijskim pridržanjem vsake tri dni, po podatkih Falun Dafa Information Center—in to so le podatki preverjenih primerov.

Irene Luo je prispevala k objavi. Prevedel Gregor Čadež.

Predvideva se, da je komunizem ubil najmanj 100 milijonov ljudi, čeprav te zločini še niso povsem združeni in tovrstna ideologija še vedno vztraja. Epoch Times si prizadeva razkrivanje zgodovine in verovanja tovrstnega gibanja, ki je bil izvor tiranije in uničevanja, odkar se je pojavil.

Povezava do izvornega članka
Deli članek na:

Ostanite obveščeni in se naročite na novice ter sporočila za javnost.