Dva takšna operativca, ki sta dala intervju za knjigo, sta Guangšeng Han in Fengjun Hao. Ta dva nekdanja uradnika sta različnih starosti iz različnih kitajskih regij, delovala sta v različnih oddelkih, vendar sta oba zapustila Kitajsko in KPK iz istega razloga - zaradi preganjanja praktikantov duhovnega gibanja Falun Gong od KPK. Skupno jima je tudi to, da nobeden od njiju ne izvaja Falun Gong.
Gospod Han, nekdanji direktor delovnega taborišča, v knjigi pripoveduje zgodbo o tem, kako je nenamerno postal sokrivec brutalnega mučenja 15-letnice v eni od svojih kriminalnih ustanov, kako je skušal spremeniti sistem od znotraj, vendar ni uspel, in nazadnje zapustil Kitajsko, da bi preprečil sokrivdo v bodoče.
Odlomek iz 12. poglavja: "Klin" v knjigi Kdo so Živi mrtveci Kitajske?
Povedal je zgodbo, ki je opisovala usodni klin, ki je bil močno in globoko vtisnjen med njim in njegovo cenjeno partijo. Ta klin je vanj vtisnil močan strah in ga pregnal iz domovine. Vendar to ni bil strah, kjer bi ga partija lahko fizično ogrožala. Bil je strah pred tem, da bi partija na njemu pustila psihične posledice, kaj bi postal, če bi deloval po poti partije.
"Šlo je za konflikt vrednot," je za intervju povedal v ključnem trenutku, ko sta se njegova zunanja in notranja podoba sesuli. ''Ustvaril sem lastno mnenje o KPK. Vendar tega nisem povedal na glas,'' je poudaril. Predstavljala sem si, kako je trepetal ob misli na posledice, če bi spregovoril proti partiji. A niti trznil ni.
''Dolgo časa sem hotel spreminjati stvari od znotraj, hotel sem napredovati in spodbujati napredek znotraj sistema. Kasneje sem spoznal, da sem le drobna mravljica. Nikakor nisem mogel spremeniti ničesar.''
Obstal je za dlje časa. Mešanica krivde in žalosti sta bili prepoznavani na njegovem obrazu, vendar je brado držal visoko z očimi odprtimi na široko. Njegov obraz je bil v tistem trenutku najbolj odkrit od vseh uradnikov, ki smo jih kdaj srečali. Potihoma je pogoltnil slino, a zaznala sem. Odprl je usta in jih pustil odprte dlje časa, kot da jih ne zmore več zapreti sam. Počasi je vdihnil in izdihnil, kot da bi prikrival težko sapo. Toda njegov odziv je bil jasen.
Pogoltnil je, preden se je spomnil zadnjega odločilnega trenutka zapuščanja Živih mrtvecev.
"Ker nisem mogel ničesar spremeniti, sem se odločil, da vsaj ne bom sokriv, zato sem izbral drugo pot," njegov glas se je še vedno rahlo tresel in spet je pogoltnil, da bi odplaknil kapljice tekočine, ki bi drugače osolzile njegove oči. "Odločil sem, da odidem," je zaključil.
Nekaj sekund me je gledal, njegova glava pa je nežno prikimala.
Njegova izbira je sčasoma postala jasna. Če bi ostal na Kitajskem, bi se pridružil vrstam Živih mrtvecev. Izdal bi svojo vest, če bi neposredno sodeloval v protičloveških akcijah svojih oddelkov in se tako odrekal svoji duši. Njegova alternativa je bila zapustiti vse, kar je poznal in imel rad, in poiskati zatočišče pri sovražniku partije - na Zahodu. Tam bi ga vodstvo partije preziralo in označilo za 'protikitajskega izdajalca' in tamkajšnje oblasti bi ga zasliševale, ker bi dvomile v njegove motive, iskrenost in zvestobo. Tako bi bil povsem odvisen od prevajalcev, katere nebi poznal, in ti bi na Zahodu predstavljali njegovo resnico.
G. Hao, nekdanji agent za nacionalno varnost in častnik 6–10 pripoveduje zgodbo o tem, kako so ga aretirali in zaprli za en mesec, njegovi šefi pa so lagali njegovi družini (povedali so jim, da je na službeni poti), ker pred kamerami ni hotel lagati medijem, ki so v lasti KPK, v vezi s pregonom Falun Gonga.
Odlomek iz 13. poglavja: "Točka preloma" v knjigi Kdo so Živi mrtveci Kitajske?
Radovedno sem ga opazovala, kako je nagnil glavo navzdol in si s prsti obrisal oči. Potem sva se spogledala. Leta izvajanja zasliševanj in veščin obveščevalne službe so mu prinesle popoln brezizrazen obraz za poker. Bil je miren in enakomeren in v svojih odzivih ni razkrival čustev. Toda za trenutek so njegove oči prikazale sumničavost, morda jezo, podvomil je v moje motive. Za trenutek je bilo zaupanje med izpraševancem in intervjuvancem prekinjeno. Vprašal je, če želim, da se mu zaradi luči solzijo oči, da bi se med snemanjem prikazalo čustvo. Zagotovila sem mu, da ne.
Povedali so mi, da te dni ni ravno pripravljen na intervju. Minilo je deset let od njegovega pobega iz KPK in da je sedaj zaposlen z lastnim malim podjetjem. Povedali so mi in tudi pripravljena sem bila, da se morda ne bo udeležil razgovora. To se je v zadnje zgodilo, ko so moji ljudje uredili intervju z njim in enim drugim medijem. Zato sem bila zelo hvaležna, da je prišel in da je še vedno sedel pod našo ne toliko popolno razsvetljavo.
Svetlobo luči so popravili, jaz pa sem se mu zahvalila. Vedela sem, da se dobro zaveda kako KPK uporablja kamere za spreobračanje stvari, vendar mi nismo imeli namena uporabljati tovrstnih propagandnih tehnik KPK v naših intervjujih. Dejstva so bila vse, kar smo iskali.
Policist je nadaljeval s svojim poker izrazom, jaz pa sem nadaljevala s spraševanjem.
"Zakaj ste zapustili Kitajsko?" sem vprašala.
[ . . . ]
''Razlog, da sem zapustil Kitajsko, je zatiranje Falun Gonga. Kar sem videl po zaporih in delovnih taboriščih, ko sem odšel zasliševat Falun Gong praktikante, me je preveč šokiralo. Tudi nekatera snemanja praktikantov Falun Gonga s strani CCTV, ko so ustvarili neko lažno propagando, so meni osebno škodovala, a so me obenem tudi razsvetlila.''
Pojav v 'krutem in temnem' svetu
Ko je ustvarjalka dokumentarcev Kay Rubacek iz Swoop Films začela intervjuvati nekdanje funkcionarje Komunistične partije Kitajske (KPK) za njen nagrajeni film Iskanje poguma, je bila šokirana, ko so se sami označili za 'Žive mrtvece'. Ko je med drugim našla in intervjuvala več uradnikov KPK, med njimi tudi direktorja delovnega taborišča, propagandnega uslužbenca, sodnika kazenskega sodišča, polkovnika vojske, diplomata, agenta nacionalne varnosti in študenta vzornika KPK je ugotovila, da njihove izkušnje razkrivajo pretvezo nerazumljivega sveta kitajskega državnega uradništva.
](/images/2198/original/4-jpg)
"Svet uradništva KPK je zelo krut in temen," je povedal direktor delovnega taborišča." Morali smo vedeti, da sta propaganda in realnost ločeni," je povedal predstavnik propagande. "Zakon velja samo za ljudi nižjega razreda, ki nimajo nobenih zvez," je povedal kitajski diplomat. ''Prisiljen si govoriti laži. Ne gre, če ne govoriš laži. Posledično vsi postanejo lažnivci,'' je povedal visoki uradnik.
Rubackova ustvarja zanimivo pripoved, medtem ko spretno odpira vpogled, tako da poveže svoje intervjuje z uradniki KPK in podrobno raziskavo, ki vključuje razpršene direktive KPK in dokumentacijo. Vsako poglavje razkriva svež vpogled v to, kaj danes poganja režim KPK, kako KPK operativci in uradniki napredujejo in nazadujejo po položajih ter kako je kultura v KPK oblikovala življenja več kot milijardo ljudem v najbolj naseljeni državi na svetu.
Kdo so Živi mrtveci Kitajske? je dostopen na Amazon.com in Barnes&Noble.
Za več informacij obiščite: www.ChinasWalkingDead.com.
Če želite izvedeti več o Kdo so to Živi mrtveci Kitajske?, se prosim obrnite na Timothyja Gebharta (hello@swoopfilms.com ali +1 503 855 8050) (Liberty Hill Press, 2020) ali se naročite na intervju s Kay Rubacek.