Med letoma 1992 in 1999 je bila praksa tako pogosta kot je v Ameriki športni terenec. Po poročanju New York Timesa je kar preko 70 milijonov ljudi pričelo izvajati prakso do 27. aprila 1999, zaradi česar je postala edina najbolj priljubljena v pristopu k zdravju in duha v zgodovini Kitajske. V večini parkov je bilo vsako jutro mogoče videti desetine, če ne celo stotine ljudi, ki so izvajali Falun Gong vaje, med katerimi so bile elitne skupine znanstvenikov, PLA častnikov, državnih uradnikov in študentov.
Kaj je bilo tako privlačnega v Falun Gong praksi? V prvi vrsti je prinašala način do zdravja, ki združuje telesno, psihološko in moralno komponento. Izžarevala je pozitivnost in učila starodavne vrline. Praksa je bila brezplačna in primerna za vsakogar, kar jo je naredilo vključevalno. Poleg tega je bila odprtega tipa, saj so jo vadili po javnih parkih, kot tudi skupaj z njenimi nauki, ki so prav tako bili objavljeni na spletu brezplačno v elektronski obliki.
Na ta račun je Falun Gong praksa požela pohvale različnih uradnih organov, vključno z Ministrstvom za javno varnost in Nacionalno komisijo za šport. Nekateri uradniki so predvidevali, da gre za čudežno zdravilo zdravstvenim težavam povezanim s starostjo.
Ko je komunistična vladavina Kitajske v letu 1999 prepovedala to prakso, se je začela soočati z možnostjo krize legitimnosti, domačo in mednarodno, kot še nobena druga glede na priljubljenost Falun Gonga in ker skupina ni bila ugotovljena za izkrivljeno. Dejansko je Urad za javno varnost trikrat preiskoval skupino in ni bilo ugotovljenega nezakonitega ravnanja.
Gre torej za zmedenost zaradi takšnih ponavljajočih se trditev strankarskih organov, da je Falun Gong uničujoč, zloben in krut ter nevaren? Opozoriti je potrebno na tri zadeve.
Prvič, večino vseh trditev v blatenju Falun Gonga je državna stranka izrekala šele potem, ko se je odločilo izvajati pregon nad skupino.
Drugič, neodvisni poročevalci, ki so poskušali raziskovati tovrstne trditve, so bili nadlegovani, grozili so jim in celo aretirani so bili in ko so uspeli zaslišati vire, so se trditve stranke izkazale za napačne, če ne celo za popolno izmišljotino.
Tretjič, zakaj enakih obtožb niso izrekli v prav nobeni izmed 70-ih nekomunističnih držav, kjer se odkrito izvaja Falun Gong? Na Tajvanu, kjer je demokracija, Falun Gong praksa postane del vsakdanjega življenja na stotisoče ljudem in Falun Gong praksa prejema le vse več pohval in priznanj.
Za kaj potem v resnici gre? Gre morda za drakonske kršitve človekovih pravic, ki so jih kitajske komunistične oblasti zagrešile proti apolitičnim, miroljubnim in zakonitim državljanom?
Oblasti v Pekingu želijo, da se sprašujete, kdo so ti ljudje, in ne kaj se jim počne.