Falun Gong (Falun Dafa), njegovi praktikanti in ustanovitelj Li Hongdži, so v začetku in sredi devetdesetih let uživali znatno vladno podporo in pozitivno poročanje v državnih medijih. Nekatera poročila državnih medijev tistega obdobja hvalijo zdravstvene koristi Falun Gong prakse in kažejo, da privrženci prejemajo "nagrade za zdrave državljane." Dogodek, ki bi danes bil nepredstavljiv, je na svojem predavanju na kitajskem veleposlaništvu v Parizu leta 1995 opisal gospod Li.
- Freedom House, "Bitka za kitajski duh" (2017)
(Preberite Freedom House poročilo v celoti)
Falun Gonga niso Kitajske oblasti ''prepovedale kot, da je zlobni kult,'' 22. julija 1999, kot zelo nevestno pišejo številni časopisi. Ta izraz ni bil toliko uporabljen do oktobra istega leta.
Ko je bil ta izraz uporabljen, to ni bil rezultat izmerjene analize, preiskovalnih ugotovitev ali teološke razprave. Do njega niso prišli učenjaki religije, niti sociologi ali psihologi. Prav tako ni šlo za vladno soglasje.
Šlo je za politično potezo, ki jo je oblikoval prepoznaven posameznik. Ta oseba je bila Jiang Zemin, takratni vodja Komunistične partije Kitajske (KPK). Washington Post poročilo iz dne 9. novembra 1999 pravi: "Gospod Jiang je ukazal, da se Falun Gong označi za "kult" in nato zahteval sprejetje zakona o prepovedi kultov."
Oznaka se je pojavila v času, ko je novonastali proti pohod partije nad Falun Gongom prerasel v neurejen nered v odnosih z javnostjo. Falun Gong se ni le uprl režimu, temveč je nasilna sredstva, ki so bila uporabljena proti njemu, kot na primer mučenje in javne demonstracije policijske brutalnosti, obrnil javno mnenje v prid Falun Gongu. Kitajska javnost je bila vse bolj naklonjena stiski skupine, čeprav se je partijska propaganda večkrat predvajala. Mednarodna kritika pa je medtem naraščala.
Nekaj so morali storiti, da se kampanja ne izkaže za sramoten in drag neuspeh. Njeno legitimnost so nekateri upravičeno postavljali pod vprašaj. Jiang je nujno potreboval umiriti naval podpore pacifističnim mediatorjem.
''Skupina [Falun Gong] ni izpolnila številnih pogostih definicij kulta: njeni člani se družijo zunaj skupine, imajo zunanje prijatelje, imajo običajna delovna mesta, ne živijo izolirani od družbe, ne verjamejo, da se bliža konec sveta in ne dajejo pomenljive zneske denarja organizaciji. Najbolj pomembno je, da samomor ni sprejemljiv, prav tako fizično nasilje ne ... [Falun Gong] je v osnovi apolitična, disciplina usmerjena vase, katere cilj je duhovno očiščenje in izboljšanje zdravja posameznika.''
- Ian Johnson, uradno za Wall Street Journal, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado za poročanje o Falun Gongu.
Poteza, da se Falun Gong označi za "zlobni kult", je bila tako sama po sebi ustvarjena od Jianga, kot tudi za pregon.
Post je poročal: "Zatiranje je bilo izvedeno, da se pokaže in utrdi moč kitajskega vodenja ... Viri Komunistične partije so povedali, da redni odbor politbiroja ni soglasno potrdil zatiranja prakse in da se je predsednik Jiang Zemin sam odločil, da je potrebno Falun Gong iztrebiti."
Za potrditev navedbe citiramo uradnika partije, ki je povedal: "To je za Jianga očitno zelo osebno."
Kaj je potem Jiang upal, da doseže s tako oznako?
Prvič, naj bi spodkopal naklonjenost javnosti do obleganega Falun Gonga in tako sum spreminjal v empatijo.
Drugič, pozornost bi preusmeril stran od nezakonitih dejanj državne partije v ustvarjanje žrtve in tako postavil pod vprašaj integriteto prakse.
Tretjič, služil bi razčlovečenju Falun Gonga in odprl pot drastičnim kršitvam pravic: mučenje in nasilje je tako v naslednjih letih dejansko močno naraslo.
Četrtič, posamezne privržence Falun Gonga bi označil kot "žrtve" nekega kultnega voditelja, žrtve, ki bi jih dobrohotna država nato lahko "rešila" in "rehabilitirala".
Po poročilu azijske izdaje The Wall Street Journal, z dne 14. februarja 2001, je Komunistična partija Kitajske ''v svoji propagandi proti Falun Dafi z navdušenjem sprejela govorice in argumente zahodnega antikultnega gibanja ... Kitajska se je pridružila protikultnemu gibanju, da bi upravičila svoje zatiranje."
"Celotno vprašanje domnevne kultne narave Falun Gonga je bil od začetka rdeči nit, ki ga je kitajska država spretno izkoriščala, da bi omilila pozive Falun Gonga in učinkovitost delovanja te skupine izven Kitajske."
- David Ownby, direktor Centra za vzhodnoazijske študije na Univerzi v Montrealu
Nadaljnji dokaz tega je tudi angleški izraz sam, "kult" ali "zlobni kult", ki je zmanipuliran prevod iz kitajščine. Kot ugotavlja Amnesty International, je kitajski izraz "šiejiao" (“xiejiao”) morda bolj natančneje preveden kot "heretična organizacija" ali heretična religija. Po navedbah vsaj enega vira, je do oznake kult prišlo s pomočjo zahodnega podjetja, ki se ukvarja z odnosi z javnostjo. Zasnovan je bil, da se poigra s strahovi pred kulti na Zahodu, kjer Falun Gongovci in sorodne prakse večinoma niso bili seznanjeni s tem izrazom in bi se jih tako lahko prikazalo kot podle, zločinske.
Na koncu je potrebno omeniti, da so zahodni učenjaki religije, ki so podrobno preučevali Falun Gong, kot je David Ownby, ugotovili, da Falun Gong ne deli značilnosti kultov. Ne vključuje čaščenja voditeljev ali zaračunavanja pristojbin in prav tako ne ločuje izvajalcev od družbe ali posega v njihovo osebno življenje ali spodbuja kakršnega koli vedenja, ki bi ga bilo mogoče razumeti kot nezakonito ali nevarno. Takšni učenjaki so ga namesto tega prepoznali kot novo versko gibanje.
Podobno je širok spekter mednarodnih akterjev, vključno s posebnimi poročevalci Združenih narodov, uglednimi skupinami za človekove pravice in demokratičnimi vladami, kampanjo proti Falun Gongu večkrat označil za neupravičen verski pregon in ne kot legitimno vladno politiko, s katero bi družbo rešili domnevno negativnega vpliva.
Če kaj, potem je morda lahko zavzetost kitajskih komunističnih vladarjev, ki zaznamuje pacifistično, odprto in dobronamerno meditacijsko skupino za "zlobni kult", tista, ki govori o krivdi lastne partije.
To verjetnost je revija Time primerno izpostavila, ko je junija 2001 komentirala, da ''oni [Falun Gongovci] niso morilci, medtem ko je Komunistična partije Kitajske s svojo 51-letno zgodovino vladavine Kitajski odgovorna za smrt več deset milijonov nedolžnih državljanov, vključno s svojimi privrženci. Morda pa je kult zla prav Jiangova lastna partija."
Celoten seznam napačnih razlag »
OGLEJ SI VIDEO
