Ko vlade na zahodu kritizirajo njihovo grozno spoštovanje človekovih pravic, je privzeto stališče kitajskega komunističnega režima, da "zunanji sodelavci ne smejo posegati v notranje zadeve Kitajske." Toda, ko gre za nadzor nad svojimi državljani ali napredovanje lastnih interesov na tujem, Komunistična partija Kitajske (KPK) očitno zavzema stališče, da karkoli se dogaja po svetu, naj bi to bile njene "notranje zadeve".
Mreža vohunov
Poseganje Kitajske v zadeve drugih držav preko svojega obsežnega vohunskega omrežja je dobro dokumentirano, kot tudi njihova politika razširjanja pregona Falun Gonga zunaj njenih meja. Falun Gong praktikanti v Severni Ameriki, Evropi, Avstraliji in mnogih drugih državah so pogosto občutili težo kitajskega zatiranja. Napadali so jim spletne strani, njihovi osebni računalniki so napadani z virusi, prisluškujejo jim telefone, vlomili so jim v vozila in domove, ter še mnogo več. V večih primerih so bili tudi fizično napadeni od plačancev KPK.
Lastnínjenje
Če seštejemo vse skupaj, se pojavi zelo jasen vzorec: KPK smatra, da kdorkoli s kitajskim obrazom, pripada njeni osebni lasti in verjame, da ima popolno oblast nad to osebo, kjerkoli že je na svetu. In položaj praktikantov Falun Gonga, ki so bili na Kitajskem ciljani na iztrebljanje, se je še poslabšal, saj KPK nič ne ustavi – niti njihove lastne državne meje – in tako nadaljujejo ta nerazsoden pregon.